V PROJEKTU
»RAZVOJ MODELOV SVETOVANJA ZA RANLJIVE SKUPINE«
bomo razvili tri modele svetovanja za tri ciljne skupine: za Rome, odrasle s
posebnimi potrebami in starejše odrasle

1. model: Model svetovanja za Rome

V Sloveniji potekajo različni projekti, ki so namenjeni spodbujanju Romov za večje vključevanje v družbeno okolje, vendar raziskave in ocene strokovne javnosti kažejo, da se njihov položaj slabša. So neizobraženi, brezposelni, imajo bolezni odvisnosti, povečuje se število samomorov in duševnih bolezni, kriminalna dejanja so se spremenila iz manjših kraj za svoje lastne potrebe do prekupčevanja orožja in prepovedanih drog.

Najbolj strukturirano in sistematično delo na področju izobraževanja poteka v organizacijah za izobraževanje odraslih in na osnovnih šolah, kjer imajo organizirano učno pomoč tako odraslim brezposelnim udeležencem v programih osnovne šole za odrasle kot romskim otrokom, ki imajo v začetnih razredih osnovne šole romske pomočnike. Romski otroci zelo zgodaj zapuščajo šolo, večinoma okrog 11., 12. leta, in se praviloma le manjši delež fantov vrača v osnovno šolo za odrasle. Deklice največkrat ne nadaljujejo s šolanjem, prezgodaj rojevajo in ostanejo doma ter skrbijo za družino.

Tako na osnovnih šolah kot v izobraževanju odraslih ugotavljamo, da romski otroci in odrasli pogosto izostajajo od pouka. Ob izrazito slabi splošni razgledanosti in pomanjkljivem znanju slovenskega jezika je to osnovni razlog, da kljub primernim sposobnostim ne dosegajo dobrih učnih uspehov.

Inovativnost modela se kaže predvsem na dveh segmentih: prvič v njegovi razpršitvi po celi Sloveniji oziroma vseh regijah, kjer Romi živijo. Zajeti bodo vsi Romi, tako t.i. avtohtoni kot t.i. neavtohtoni, česar doslej ne poznamo v slovenski praksi, in drugič ob svetovalcih izobraževalcih se bodo v projekt vključili duhovniki s svojim pastoralnim delom. Slednji bodo dali največji poudarek utrjevanju narodne - etnične identitete Romov, ki doživljajo svoj položaj kot brezciljen in negotov, nadalje duhovnosti romskega človeka, ki se ravno zaradi svoje drugačne kulture in kulturne identitete kjerkoli na svetu težko vključuje v življenje večinskega prebivalstva.

Načrtovano, kontinuirano in koordinirano strokovno delo svetovalcev, izobraževalcev in duhovnikov v romskih naseljih, z romskimi družinami, je novost v slovenski praksi. Gre za svetovanje in informiranje staršev, da spodbujajo svoje otroke, da hodijo v šolo, da se tudi sami vključijo v različne izobraževalne oblike (bodisi za pridobitev izobrazbe bodisi v splošno izobraževalne programe) in osebno duhovno rast pripadnikov romske skupnosti z ciljem aktivnega vključevanja v izobraževanje in delo.

Vera kot element kulture nekega naroda predstavlja prav pri Romih povezovalni člen predvsem med njimi samimi in s predstavniki večinske skupnosti. Novost bo povezovanje izobraževalnih organizacij z duhovniki rimokatoliške veroizpovedi (na Dolenjskem in v Beli krajini), muslimanskimi duhovniki (v Mariboru) in evangeličanskimi (v Murski Soboti in na Kočevskem). Cilj sodelovanja z izvajalci pastoralne dejavnosti bo enotno nastopanje za dosego skupnega cilja, to je svetovanje in informiranje Romom, duhovna pomoč in podpora ter spodbujanje Romov za aktivno vključevanje v izobraževanje in zaposlovanje.

2. model: Model svetovanja za odrasle s posebnimi potrebami

Osebe z motnjami v duševnem razvoju, ko končajo osnovno šolo s prilagojenim programom, se lahko zaposlijo v invalidskih podjetjih ali so vključeni v varstveno delovne centre. Del mlajših odraslih se ne vključi v nobeno organizirano obliko varstva, dela, izobraževanja ali druženja, ampak živijo odmaknjeno v svojih družinah, kjer so starši pogosto neizobraženi, revni ali tudi sami osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pri teh družinah ugotavljamo oviro, da se bodisi ne želijo vključevati v družbeno življenje (nizka samopodoba in samozavest), nimajo osnovnih pogojev za mobilnost (brez osebnega avtomobila, na vaseh so tudi izjemno slabe možnosti za javni prevoz) ali jih ovira razumevanje pridobljenih informacij in ozaveščanje pomena vključevanja v različne aktivnosti, ki so jim namenjene.

V Sloveniji obstajajo društva in institucije, ki se strokovno ukvarjajo s posamezniki in družinami, ki imajo člane z motnjami v duševnem razvoju. Cilji njihovih projektov so pogostokrat vključevanje oseb s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v institucije.

Novost predlaganega modela v slovenski praksi je iskanje in odkrivanje družin, ki imajo člane z motnjami v duševnem razvoju, in živijo popolnoma izolirano, nimajo nobenih socialnih stikov z okoljem in se izogibajo vsakršnim aktivnostim. Svetovalci jih bodo obiskali na njihovem domu, ugotovili izobraževalne in druge potrebe, si pridobili njihovo zaupanje, jim svetovali in jih informirali o njihovih možnostih vključevanja v različne aktivnosti v družbenem okolju. Delo bo potekalo pri posameznih družinah v njihovih domovih s ciljem, da se osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine vključijo v različne oblike izobraževanja in socialnih programov, ki potekajo v lokalnem okolju.

3. model: Model svetovanja za starejše odrasle

Starejši odrasli si po upokojitvi praviloma želijo ukvarjati z aktivnostmi, za katere niso imeli dovolj časa v obdobju aktivne zaposlitve. Partnerske organizacije smo z evalvacijami v Univerzah za tretje življenjsko obdobje ugotovile, da si starejši odrasli želijo aktivnega preživljanja svojega časa s poudarkom na vsebinah, ki jih sproščajo. Veliko posameznikov po upokojitvi doživlja stres, ker se počutijo nekoristni, nimajo ciljev, katere bi se jim zdelo vredno dosegati. Ugotavljanje izobraževalnih potreb oseb, ki so se upokojile kažejo, da si po eni strani želijo pridobivati nova znanja, po drugi strani pa prenašati svoja znanja na druge, bodisi z medgeneracijskim dialogom bodisi v delu s pomoči potrebnimi.

Čeprav čedalje več raziskav kaže, da se prav upokojeni starejši odrasli srečujejo s pojavi revščine, kljub temu obstaja sloj upokojencev, ki ima višjo ali visoko izobrazbo in pokojnine, ki jim zadostujejo za dostojno življenje, zato nimajo potrebe po dodatnih zaslužkih. To je tudi razlog, da nimajo pritiskov glede svoje eksistence in se želijo ukvarjati s stvarmi, ki jih veselijo in jim bogatijo kakovost življenja.

Prav prostovoljno delo starejših odraslih je oblika lastne samopotrditve, kjer dobijo pozitivno povratno informacijo o svojem znanju, sposobnostih in uspešnosti pri delu z ljudmi. V predlaganem modelu svetovanja za ranljive skupine bodo starejši odrasli izvajali prostovoljno svetovanje in informiranje za pripadnike drugih dveh ranljivih skupin, Romov in oseb z motnjami v duševnem razvoju, za kateri bomo razvili dva samostojna modela. Starejši odrasli bodo prostovoljno pomagali tudi pripadnikom svoje skupine, torej starejšim odraslim, ki živijo v revščini, materialnem pomanjkanju in socialni izključenosti. Prostovoljno delo bo potekalo pri romskih družinah v romskih naseljih, pri družinah, ki imajo osebe z motnjami v duševnem razvoju in živijo v naseljih, ki nimajo urejene infrastrukture in pri socialno izključenih in revnih starostnikih. Gre za bolj odmaknjene in fizično ločene družine in posameznike, ki imajo omejene stike tako s sosedi kot predstavniki ustreznih institucij.